J3-2534

Reverzibilnost prehodne trombocitopenije izzvane s komponento kačjega strupa ponuja varno antitrombotično preventivo v interventni angiologiji in kardiologiji

Datum:
01. september, 2019

Čas:
08:00-23:00

Lokacija:
Univerzitetni klinični center Ljubljana

Naslov:
Zaloška cesta 7
1000 Ljubljana
Slovenija

Reverzibilnost prehodne trombocitopenije izzvane s komponento kačjega strupa ponuja varno antitrombotično preventivo v interventni angiologiji in kardiologiji (projekt financira ARRS: J3-2534)

Nosilna raziskovalna organizacija 312 – Univerzitetni klinični center Ljubljana
Raziskovalne organizacije – soizvajalke
106 – Institut “Jožef Stefan”
381 – Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
406 – Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta

Pri trombemboličnih obolenjih, kot sta miokardni infarkt in ishemična kap, imajo trombociti poglavitno vlogo. Protitrombocitna oz. antigregacijska zdravila, ki jih trenutno uporabljamo, imajo skupen neželen učinek – znižano število trombocitov, ki imajo hkrati tudi okrnjeno funkcijo. To predstavlja visoko tveganje za  krvavitve, ki ogrožajo življenje, posebno pri uporabi antitrombotičnih zdravil v interventni kardiologiji in angiologiji. Pred kratkim smo poročali o zanimivem opažanju izrazite in prehodne trombocitopenije  funkcionalnih trombocitov pri bolnikih, ki jih je ugriznil modras (Vipera ammodytes ammodytesVaa). Ob tem smo prišli do spoznanja, da strup Vaa vsebuje komponento(e), ki lahko prehodno zniža(jo) število trombocitov v krvi, ob tem pa ne prizadene(jo) njihove funkcije. V predlaganem projektu bomo temeljito raziskali to antitrombocitno komponento(e) strupa in njen način delovanja in na ta način tlakovali pot za razvoj nove vrste protitrombocitnih zdravil, uporaba katerih bo zmanjšala možnost za nastanek nevarnih krvavitev v intervencijski kardiologiji in angiologiji na minimum in povečala učinkovitost dilatacij žil in aspiracij krvnih strdkov.

Glede na naše predhodne rezultate menimo, da prehodno in reverzibilno trombocitopenijo bolnika po zastrupitvi z modrasovim strupom povzročijo strupni proteini, ki so podobni lektinom tipa C (snaclecs) z vezavo na GPIb receptorje na trombocitih. Velikost snaclecs iz Vaa znaša 25–50 kDa. So kovalentni heterodimeri podenot α (14–15 kDa) in β (13–14 kDa), ki nastopajo tudi v obliki (αβ)2.

Znanstveni izziv, ki ga predlagani projekt postavlja pred nas, zahteva multidisciplinarno reševanje, ki bo vključevalo klinične, farmakološke, patofiziološke, biokemijske in imunološke raziskave, in sicer na kliničnem, predkliničnem in bazičnem raziskovalnem nivoju. V projektnem konzorciju smo zato zbrali strokovnjake z vsemi potrebnimi komplementarnimi znanji in z vso potrebno raziskovalno opremo. Strokovnjaki so iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Instituta Jožef Stefan, Veterinarske in Medicinske fakultete v Ljubljani in Univerze v Zagrebu, zunanjega partnerja na projektu, ter so v preteklosti že uspešno sodelovali, v tem projektu pa bodo imeli točno določene vloge.

V predlaganem projektu bomo zasledovali štiri glavne cilje: (1) da ugotovimo, ali snaclecs iz Vaa izzovejo trombocitopenijo pri bolnikih, ki jih je ugriznil Vaa, z reverzibilno vezavo trombocitov na stene žil ali z reverzibilno agregacijo trombocitov; (2) da izoliramo snaclecs iz strupa modrasa in jih natančno biokemijsko okarakteriziramo; (3) da določimo način interakcije snaclecs s trombociti na molekulskem nivoju in ugotovimo proces, ki botruje prehodni in reverzibilni trombocitopeniji funkcionalnih trombocitov, opaženi v poskusih in vivo; in (4) da ovrednotimo klinični potencial snaclecs za preprečevanje arterijske tromboze na živalskem modelu (miši).

Za učinkovito dosego zastavljenih ciljev smo izvedbeni načrt projekta razdelili na 6 delovnih sklopov (DS). Ob DS1, katerega namen je stimulacija intenzivnega in učinkovitega sodelovanja med DS in vsemi petimi partnerskimi skupinami, in DS6, ki je namenjen seznanjanju javnosti z našimi dosežki, je eksperimentalni del projekta združen v DS2 do DS5, od katerih se v vsakem DS posvečamo enemu od zgoraj definiranih ciljev projekta.

Dva glavna dosežka predlaganega projekta bosta: (1) temeljita karakterizacija komponent(e) modrasovega strupa, ki je odgovorna za povzročitev izrazite in prehodne trombocitopenije funkcionalnih trombocitov pri  bolnikih in (2) opis mehanizma delovanja te strupne komponente na molekulskem nivoju. Oba rezultata sta ključna za nadaljnji razvoj nove skupine antitrombotikov. Glede na bogate izkušnje in visoke strokovne kompetence vseh partnerjev, razpolaganje z vso potrebno raziskovalno opremo, številnimi mednarodnimi sodelavami in zgodovino zelo uspešnih medsebojnih sodelav smo prepričani, da so postavljeni cilji realni in dosegljivi v treh letih. 

 

Organizacija in časovni potek izvedbe projekta

Deli objavo