13. aprila in 18. maja 2018 je v Ljubljani potekalo strokovno srečanje o konoplji, ki sta ga organizirala Sekcija za klinično toksikologijo SZD in Center za klinično toksikologijo in farmakologijo Interne klinike UKC Ljubljana (CKTF).
V uvodu srečanja je prof. dr. Nejc Jogan iz Biotehnične fakultete predstavil konopljo in njeni podvrsti: indijsko in industrijsko konopljo. Indijsko in industrijsko konopljo je po izgledu zelo težko ločiti, značilen vonj pa jih dajejo hlapljiva eterična olja in ne kanabinoidi. Dr. Jože Hren iz Ministrstva za zdravje je poudaril, da konoplja, ki vsebuje psihoaktivno snov tetrahidrokanabinol (THC), po mednarodnih konvencijah spada med prepovedane droge. V državah EU in tudi v Sloveniji konoplja predstavlja najbolj razširjeno prepovedano drogo. Milan Krek iz NIJZ je pokazal zaskrbljujoče podatke o porastu uporabe konoplje med mladimi v Sloveniji v zadnjih letih. Po uporabi konoplje med mladostniki sodimo med države z visokim deležem uporabnikov in med tiste države, kjer mladostniki lahko dostopajo do konoplje. V Sloveniji sta se povečala deleža vstopov v programe obravnave zdravljenja odvisnosti od prepovedanih drog in število sprejemov oseb zastrupljenih s konopljo.
O farmakologiji kanabinoidov rastlinskega izvora je spregovorila prof. dr. Mojca Kržan iz Medicinske fakultete v Ljubljani, ki je poudarila: »Tudi če je preiskovana snov naravnega (rastlinskega) izvora in ima dokazane biološke učinke, moramo njeno uporabnost za zdravljenje in sprejemljivo varnost za bolnike dokazati ne le v nekliničnih preizkušanjih, temveč predvsem v ustreznih kliničnih raziskavah, dovoljenje za promet pa mora izdati ustrezen regulatorni organ«.
Doc. dr. Miran Brvar iz CKTF je poudaril, da zastrupitve s konopljo postajajo vse pogostejše, predvsem med uporabniki marihuane, pa tudi med otroci, ki zaužijejo pripravke iz konoplje nenamerno, in starejšimi bolniki s kroničnimi boleznimi, ki pripravke iz konoplje zaužijejo z namenom samozdravljenja. »Na Interni kliniki UKCL letno obravnavamo okoli 100 odraslih zastrupljencev s konopljo. Znaki zastrupitve s konopljo se pokažejo predvsem z motnjo zavesti, od zaspanosti do nezavesti, zmedenostjo, razdražljivostjo, nemirom, halucinacijami, akutno psihozo, epileptični krči, bruhanjem, pospešenim srčnim utripom, bolečino v prsnem košu in znižanjem krvnega tlaka, ki se lahko pokaže z padcem in izgubo zavesti.« je zaključil doc. Brvar.
Evropsko mrežo za spremljanje zastrupitev z drogami (Euro-DEN) je predstavil Damjan Grenc iz CKTF, ki je na podlagi triletnega poročila evropske mreže 29 referenčnih urgentnih centrov zbral podatke o 16033 zastrupitvah z drogami. Izpostavil je, da so zastrupitve s konopljo (11%) po pogostnosti na tretjem mestu, takoj za heroinom in kokainom. 15 % bolnikov zastrupljenih s konopljo je potrebovalo zdravljenje na bolnišničnih oddelkih.
O vplivu konoplje na duševno zdravje je predaval dr. Andrej Kastelic iz Centra za zdravljenje odvisnih od drog, Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani. Akutni učinki konoplje na področju duševnega zdravja se kažejo kot tesnobnost, ki se lahko stopnjuje do panike, depresivnosti ali celo psihotične reakcije, ob prekinitvi redne uporabe pa se lahko pojavijo znaki odtegnitve, kot so povečana razdražljivost, nespečnost, motnje razpoloženja in apetita. »Te znake razvije več kot 15 % tistih oseb, ki so konopljo začeli uporabljati v adolescenci, glede na prepletenost dejavnikov, ki vplivajo na razvoj bolezni odvisnosti, pa ni mogoče napovedati, pri kom se bo odvisnost razvila. Uporaba konoplje predstavlja pomemben dejavnik tveganja za razvoj drugih odvisnosti in poveča možnost soobstoječih duševnih motenj«, je poudaril dr. Kastelic. Uživanje konoplje poleg ugodnih učinkov, kot sta sprostitev in evforija, povzroči tudi tesnobnost, strah in simptome akutne psihoze, vključno s halucinacijami, blodnjami in depersonalizacijo, ali pa sproži oziroma vzpodbudi zgodnejši začetek dolgotrajnejših psihotičnih motenj, npr. shizofrenije, lahko pa tudi poslabša sodelovanje v zdravljenju in prognozo bolezni.
Borče Micev in dr. Marija Anderluh iz Službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike v Ljubljani sta poudarila, da otroštvo in adolescenca predstavljata obdobje največje občutljivosti in ranljivosti možganov. Zgodnji začetek uporabe konoplje v obdobju mladostništva in redno uživanje le-te sta povezana s pogostejšim razvojem resnih duševnih motenj pri mladih, kot so psihotične ali razpoloženjske motnje, pogostejše odvisnosti tudi od drugih psihoaktivnih substanc ali upad kognitivnih sposobnosti, ki pomembno ovirajo delovanje človeka in znižujejo dolgoročno kakovost njegovega življenja.
Martin Kurent iz Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ) je izpostavil, da uporaba konoplje pri voznikih prizadene pozornost, sledenje objektom, reakcijski čas, hitrost, natančnost in usklajenost gibanja ter za približno dvakrat poveča tveganje za prometno nezgodo. Najpogostejša motnja pri vožnji je neustrezno vzdrževanje smeri in položaja vozila na voznem pasu.
Vpliv uporabe konoplje se kaže tudi pri delavcih na delovnem mestu, kjer je uporaba konoplje povezana z manjšo delovno storilnostjo, večjim številom poškodb in napak pri delu in povečanim izostankom od dela in večjo pojavnostjo konfliktov z nadrejenimi in sodelavci, je povedala prof. dr. Alenka Franko iz KIMDPŠ.
Zadnji sklop smo posvetili pregledu kliničnih raziskav uporabe konoplje in kanabinoidov v medicini. S sinteznimi kanabinoidi lahko danes v nekaterih državah blažimo slabost in bruhanje ob kemoterapiji pri onkoloških bolnikih, z ekstraktom konoplje v obliki ustnega pršila pa lahko lajšamo nevropatsko bolečino in spastičnost pri bolnikih z multiplo sklerozo. Učinkovitost kanabinoidov in pripravkov konoplje pri drugih bolezenskih stanjih (npr. rakave, nevrodegenerativne, kožne, srčnožilne, črevesne in avtoimunske bolezni, epilepsija, kronična bolečina, glavobol, motnje spanja, bolezni oči, bolezni sklepov) je še predmet raziskav, katerih kvaliteta je večinoma nezadostna za ustrezne zaključke, rezultati pa so heterogeni in nimajo ustrezne statistične teže, zato ne zadoščajo kriterijem za priporočilo uporabe kanabinoidov oziroma konoplje v medicinske namene. Zdravljenje s konopljo tako ni v skladu z dokazi podprto medicino, je povedala Tanja Varl iz CKTF.
Jernej Benedik iz Onkološkega inštituta je poudaril, da še ni bila objavljena nobena raziskava, ki bi dokazala učinkovitost zdravljenja raka s kanabinoidi. Novejše raziskave tudi kažejo, da je vpliv THC na slabost, neješčnost in bolečino v primerjavi z novejšimi zdravili majhen. Zaenkrat v onkologiji uporabljajo magistralni pripravek iz dronabinola in kanabidiola pri obravnavi refraktarnih simptomov (bolečine, slabost in bruhanje, inapetenca) kot dopolnilno zdravljenje k običajnim zdravilom. Dr. Benedik je poudaril, da varnost dolgotrajnega zdravljenja s kanabinoidi ni znana, kar je lahko težava pri bolnikih, ki jim z modernim onkološkim zdravljenjem podaljšajo trajanje bolezni za več let.
Znanstveni dokazi o učinkovitosti in varnosti kanabinoidov na področju nevrologije so pičli, je poudarila prof. dr. Leja Dolenc Grošelj iz Nevrološke klinike, ki je v zaključku povedala, da dokazi o učinkovitosti CBD v nevrologiji obstajajo le za dve obliki trdovratne epilepsije (sindroma Dravetin in Lennox-Gastaut), ko standardna antiepileptična terapija ne pomaga. Študije uporabe konoplje za zdravljenje spastičnosti pri multipli sklerozi in kronične bolečine so zaenkrat pomanjkljive, medtem ko za ostale indikacije v nevrologiji (druge oblike epilepsije, motnje spanja, nevrodegenerativne bolezni, kot so bolezen motoričnega nevrona, Parkinsonova in Huntigtonova bolezen), zaenkrat ni dovolj dokazov, ki bi podpirali uporabo konoplje pri zdravljenju teh bolezni.
V zadnjem predavanju je dr. Eva Stergar s soavtorico prof. dr. Metodo Dodič Fikfak iz KIMDPŠ predstavila rezultate velike raziskave, ki so jo na KIMDPŠ izvedli v preteklih letih. Ugotovili so, da mladostnike pred uporabo konoplje “za zadevanje” varujejo prepričanja o tveganjih, povezanih z uporabo konoplje, neuporaba alkohola in tobaka, druženje z vrstniki, ki ne uporabljajo konoplje, življenje v družini, kjer starši vedo, kje mladostnik preživlja sobotne večere, in starejši sorojenci, ki ne uporabljajo konoplje. Izpostavila je, da zelo pomemben varovalni dejavnik predstavlja nedostopnost konoplje v okolju. “Rezultati študije so toliko bolj pomembni, ker v Sloveniji agresivno najavljajo legalizacijo konoplje v nemedicinske namene. Glede na vse škodljive učinke, ki jih ima konoplja na mladega človeka, bi morali pred sprejemom političnih odločitev resno upoštevati spoznanja in pretehtati potencialno škodo”, je še dodala dr. Stergar.