Kemično orožje (bojne strupe) delimo na dušljivce (klor, fozgen), mehurjevce (iperit, luizit, fosgen oksim), živčne strupe (sarin, soman, tabun, VX), splošne strupe (vodikov in klorov cianid, arzin), naravne strupe (ricin, botulin toksin) in strupe za začasno onesposobitev kot so solzivci (kapsaicin), kihavci (adamsit) in psihotropni strupi (BZ, LSD, fentanil). Žrtve napada s kemičnim orožjem utrpijo kemične, toplotne in mehanske poškodbe. Večino izkušenj s kemičnim orožjem imamo z odprtih bojišč. Teroristični napadi s kemičnim orožjem pa potekajo predvsem v zaprtih prostorih, kjer so kemični strupi bolj učinkoviti. Teroristi lahko razširijo kemično orožje med napadom s pomočjo ventilatorjev (Matsumoto, 1994), vrečk s strupi (Tokio, 1995), bomb s strupi (npr. v avtomobilih, New York), razpršilcev, ki so nameščeni na letalih (npr. za škropljenje njiv) itn. Kemično orožje lahko tudi primešajo hrani in vodi. Na zastrupitev s kemičnimi orožjem moramo pomisliti v primerih številnih bolnikov, ki prihajajo iz istega okolja in imajo podobne in nepojasnjene zdravstvene težave, na primer kožne mehurje in izpuščaje, slabost, bruhanje, težko dihanje, motnjo zavesti itn.
