Nalepke na izdelkih z oznako »brez BPA«, ki nakazujejo odsotnost BPA v izdelku, ne pomenijo, da je izdelek tudi v resnici varen, saj »brez BPA« ne pomeni nujno tudi »brez hormonskih motilcev«. Zavedati se moramo, da je plastenka res lahko narejena brez BPA, vendar so proizvajalci v tem primeru BPA nadomestili z bisfenolom S (BPS), ki je strukturno zelo podoben BPA in prav tako nevaren hormonski motilec. Nedavne raziskave so pokazale, da je BPS lahko celo bolj škodljiv kot BPA, saj nakazujejo možnost škodljivega delovanja BPS na razvoj reproduktivnega sistema in možganov. Ob tem so ugotovili, da BPA in BPS vplivata tudi na hipofizno-ščitnično os, kar kaže, da je njun učinek mnogo širši kot le posnemanje estrogenov, ki je že tako ali tako dovolj škodljivo. Ne glede na vsa odkritja se proizvodnja BPS nezadržno povečuje, zato danes BPS vsebuje vse več plastičnih izdelkov, npr. plastenke za pijačo in za dojenčke. BPS so že našli v hišnem prahu in človeškem seču.
Očitno je torej, da oznaka »brez BPA« nikakor ne pomeni, da je izdelek bolj varen, čeprav ga kot takega reklamirajo in prodajajo. Ponuja se torej zaključek, da je industrija le zamenjala en hormonski motilec z drugim in ob tem izvedla dobro reklamno akcijo. Tako lahko napis »brez BPA« potrošnikom ponudi celo lažen občutek varnosti glede uporabe izdelka in jih torej zavaja.
Zadnje raziskave potrjujejo, da bisfenol S povečuje verjetnost razvoja raka dojke.