Konoplja, široko uporabna rastlina, pa tudi prepovedana droga zaradi psihoaktivnega THC z jasno opredeljenimi kratko- in dolgoročnimi neželenimi učinki, je v zadnjih letih prodrla v medicino, kozmetiko in gospodinjstvo (živila, prehranska dopolnila), vse pogosteje pa jo uporabljajo tudi za »rekreativne namene« oziroma zadevanje. Ob tem narašča tudi uporaba polsintetičnih in sintetičnih kanabinoidov, katerih varnostnih profil sploh ni raziskan. Zaradi nenadzorovanega škodljivega oglaševanja in političnih interesov se je v populaciji pojavil občutek lažne varnosti konoplje, čemur sledijo naraščajoč trend zastrupitev s konopljo, povečanje uporabe konoplje med mladostniki, večje število zastrupitev otrok z različnimi, na pogled privlačnimi konopljinimi produkti ter razrast raznolikih oblik uživanja konoplje (kapljice, oljne kapsule, kajenje, vejpanje, kolački, t.i. “edibles”…), kar prinaša dodatna zdravstvena tveganja za uporabnike.
20. avgusta 2025 je v veljavo stopil Zakon o konoplji za medicinske in znanstvene namene (ZKMZN), ki zdravnikom dovoljuje, da bodo odslej po svoji strokovni presoji lahko predpisovali konopljo za medicinske namene za katerokoli indikacijo ali zdravstveno stanje. Ker se mora zdravnik pri svojem delu ravnati po spoznanjih znanosti in strokovno preverjenih metodah, je po mnenju Zdravniške zbornice Slovenije sprejeti zakon v zdravstvo prinesel anomalijo, ki s seboj prinaša številna vprašanja o smotrnosti in primernosti tovrstne ureditve. Na medicinskih dognanjih osnovane indikacije za uporabo kanabinoidov že več let namreč ostajajo enake in so danes, ne glede na sprejeti zakon, ozko omejene le na tri področja: 1. v onkologiji za dopolnilno simptomatsko zdravljenje slabosti, bruhanja in bolečine pri terminalni rakavi bolezni, 2. v nevrologiji za dopolnilno simptomatsko zdravljenje spastičnosti in nevropatske bolečine pri multipli sklerozi, 3. v pediatriji za dopolnilno simptomatsko zdravljenje bolnikov z redkimi, hudimi oblikami epilepsije. Pri vseh navedenih indikacijah strokovnjaki tako bolnikom kot splošni javnosti pojasnjujemo, da je zdravljenje s kanabinoidi zgolj dopolnilno in simptomatsko, kar pomeni, da nikakor ne more spremeniti poteka bolezni ali bolezni pozdraviti, kot si ljudje pogosto zmotno predstavljajo. Na podlagi dosedanjih izkušenj se zdravniki za zdravljenje s kanabinoidi odločamo redko, saj imamo za večino bolezni na voljo varnejša in učinkovitejša zdravila, katerih razvoj in dokazi o učinkovitosti stalno napredujejo. Prav zato je ob široki dostopnosti sodobnih, preverjeno učinkovitih zdravil še toliko manj verjetno, da bi strokovno usposobljeni zdravniki posegali po tveganih in znanstveno nepodprtih oblikah zdravljenja s konopljo.
Ob predlogu Zakona o rabi konoplje za osebno rabo tako znova opozarjamo, da za zdravljenje stanj, kot so anksioznost, depresija in nespečnost ter različne avtoimunske, revmatične, rakave, kožne in prebavne bolezni, ni nikakršne strokovne podlage za uporabo kanabinoidov ali konoplje. Uporaba kanabinoidov ali konoplje pri teh stanjih pogosto povzroči neželene učinke, v hujših primerih pa lahko privede celo do klinične slike zastrupitve.
Uporaba in število zastrupitev s konopljo je v porastu, uporaba konoplje tesno sledi uporabi alkohola in tobaka, ki sta že desetletja velik javnozdravstveni problem, ki ga ne uspemo zamejiti. Po javno dostopnih podatkih vemo, da že skoraj 50 odstotkov najstnikov meni, da je konoplja zelo dosegljiva, neškodljiva in ne vpliva na zdravje. Tudi raziskave med delodajalci kažejo, da je raba psihoaktivnih snovi (tudi konoplje) med zaposlenimi vse pogostejša.
Tudi podatki 24-urne toksikološke službe Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana kažejo, da so zastrupitve s konopljo – tako namerne kot tudi nenamerne – v porastu. Zastrupitve se pogosteje pojavijo pri najbolj ranljivih skupinah, kot so otroci, mladostniki, ostareli in kronični bolniki, pri katerih so posledice lahko še posebej hude.
Znaki in simptomi zastrupitve s konopljo so predvsem motnja zavesti (od prekomerne zaspanosti do nezavesti), omotica, vrtoglavica, zanašanje pri hoji, slabost, bruhanje, pospešen srčni utrip in nihanje krvnega tlaka, bolečine v prsih, vznemirjenost, tesnobnost, pseudohalucinacije. Pri hudih zastrupitvah se lahko pojavi panični napad, psihotična epizoda, epileptični napad, motnje srčnega ritma, lahko tudi srčni infarkt.
Pri otrocih klinična slika zastrupitve poteka bodisi z otopelostjo, mlahavostjo, lahko celo nezavestjo ali pa s hiperaktivnostjo, razdražljivostjo, celo epileptičnim napadom. Otroci se nemalokrat zastrupijo z doma pripravljenimi kolački, piškoti, v zadnjem času beležimo vse več zastrupitev z že omenjenimi polsintetičnimi kanabinoidi.
Pri starejših, kroničnih bolnikih, se zastrupitev s konopljo največkrat kaže s hujšo motnjo zavesti, upočasnjenostjo, nemalokrat so bolniki nemirni in zmedeni več dni ter imajo srčno-žilne neželene učinke. Slednji jih lahko tudi življenjsko ogrozijo, saj imajo ti bolniki pogosto že pridružene bolezni srca.
Zaradi psihoaktivnega potenciala THC je možen razvoj zasvojenosti, ob prekinitvi jemanja pa se lahko pojavijo znaki odtegnitve (povečana razdražljivost, nespečnost, motnje razpoloženja). Še posebej opozarjamo na problematične vidike zlorabe konoplje za zadevanje v luči dokazano škodljivega vpliva konoplje na razvoj možganov otrok in mladostnikov.
Lažen vtis o varnosti konoplje, ki je posledica nenadzorovanega škodljivega oglaševanja in današnje politike, je že privedel do liberalnejše vsesplošne uporabe ne le konoplje, pač pa tudi polsintetičnih in sintetičnih kanabinoidov. V Centru za klinično toksikologijo smo tako priča vse hujšim zastrupitvam s THC in kemijskimi analogi, s podaljšano klinično sliko motnje zavesti, znaki nevrotoksičnosti in drugimi okvarami notranjih organov.
Izkušnje držav, ki so v zadnjih letih uvedle liberalizacijo konoplje, jasno kažejo, da destigmatizacija oziroma odprava predsodkov in večja dostopnost vodita k pogostejši uporabi. Sčasoma se uporaba konoplje podaljšuje, uporabniki posegajo po izdelkih z višjo vsebnostjo THC, črni trg pa kljub legalizaciji ostaja.
V primeru ZKMZN, konoplja za medicinske in znanstvene namene ostaja v domeni Ministrstva za zdravje in Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke, t.j. stroke, kar predstavlja vsaj v teoriji ustrezen varnostni mehanizem. V primeru odobritve uporabe konoplje v osebne namene varnostni mehanizmi odpovedo, kar na široko odpre vrata širši uporabi in zlorabi konoplje z vsemi javnozdravstvenimi posledicami vred.
Predlog zakona tudi ne vključuje učinkovitih preventivnih strategij, ki bi preprečevale dostopnost in zlorabo konoplje kot droge. Znano je, da prej kot mladostnik začne s prvo uporabo droge, večja je verjetnost za zlorabo le-te kasneje v življenju, zlorabo več substanc hkrati in razvoj odvisnosti in socialne problematike.
Nazadnje opozarjamo še na dejstvo, da razmere pri gojenju konoplje, kot so temperatura, svetloba, vlažnost in sestava tal, kritično vplivajo na kakovost in sestavo vzgojene konoplje in s tem tudi na vsebnost psihoaktivnega THC v vzgojeni rastlini. Pomanjkanje ustreznega znanja in nadzora nad rastiščem rastline pomeni proizvodnjo konoplje z neznanim deležem fiziološko aktivnih kanabinoidov, ki jih vzgojena rastlina vsebuje. Slednje potrjuje tudi dejstvo, da se vsebnost psihoaktivnega THC, ki ga danes zaznavamo v vzgojenih rastlinah konoplje, pomembno povečuje, s tem pa tudi odvisniški potencial konoplje in tveganje za neželene učinke in zastrupitve.
V Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo Interne klinike UKC Ljubljana smo prepričani, da liberalizacija uporabe konoplje vodi v povečano pojavnost neželenih učinkov in zastrupitev. Poleg porasta zlorabe konoplje bi se znatno povečala tudi tvegana uporaba konoplje na delovnih mestih in v prometu.
Zakoniti dostop do konoplje za osebno uporabo bi omogočil ljudem, da bi uporabljali konopljo za zdravljenje številnih zdravstvenih težav, za večino katerih ne obstaja prav nobena strokovno-znanstvena podlaga, ki bi temeljila na ustreznih raziskavah, opravljenih pri ljudeh. Povsem zmotno je namreč posplošiti izsledke raziskav, opravljenih na celičnih linijah in živalih, na človeški organizem. Ker se le-tega splošna javnost kljub opozorilom stroke ne zaveda, v mnogih primerih opušča dokazano učinkovita zdravila za zdravljenje bolezni in prehaja na uporabo konoplje, kar pomembno ogroža njihovo zdravje.
V Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo Interne klinike UKC Ljubljana predlogu Zakona o rabi konoplje za osebno rabo absolutno nasprotujemo in opozarjamo na številna javnozdravstvena tveganja, ki bi se z uveljavitvijo zakona nesporno udejanjila.