Kanabis je skupno ime za biološko aktivne snovi indijske konoplje (Cannabis sativa) in ga lahko uporabljamo za vse pripravke narejene iz indijske konoplje. Skupino 60 aktivnih snovi iz indijske konoplje imenujemo tudi kanabinoidi, med katerimi so najpomembnejši kanabinol (CBN), kanabidiol (CBD) in delata-9-tetrahidrokanabinol (THC), ki je glavna psihoaktivna snov indijske konoplje. Posušene liste in cvetove indijske konoplje imenujemo marihuana (trava, gandža). Hašiš (haš) pa je olivno zelena ali rjavočrna smola indijske konoplje, iz katere dobimo s stiskanjem in ekstrakcijo hašiševo olje. Vsebnost THC niha od 1% v slabi marihuani do 80% v hašiševem olju.
Uživalci kanabisa večinoma kadijo cigarete, ki vsebujejo marihuano in običajno tudi tobak (džojnt), redkeje pa marihuno zaužijejo skupaj s hrano (kolački, cookies) ali pijačo (čaj). Hašiš lahko uživalci uporabjajo podobno kot marihuano, pogosteje pa ga kadijo s pomočjo pip, lahko tudi posebnih vodnih pip.
Kajenje marihuane in vdihovanje dima povzroči psihoaktivne učinke v nekaj minutah. Po zaužitju kanabisa preide v sistemski krvni obtok le 20% zaužitega THC in psihoaktivni učinki se pojavijo od 1 do 3 ure po zaužitju. Kanabinoidi so lipidotopni in 98% vezani na plazemske lipoproteine ter se kopičijo v maščobnem tkivu. V jetrnih se popolnoma presnovijo v številne aktivne in neaktivne presnovke, ki se nato izločajo z sečem in blatom. Pri kroničnih uživalcih lahko v seču zaznamo presnovke kanabinoidov več tednov po prenehanju uživanja oz. zadnjem uživanju kanabisa.
Zastrupitve s kanabisom potekajo večinoma blago, vendar uživalci pogosto iščejo zdravniško pomoč. Najpogosteje iščejo zdravniško pomoč posamezniki, ki so kanabis zlorabili prvič in so se prestrašili njegovih učinkov, npr. hitrega bitja srca in omotičnosti. Druga skupina uživalcev kanabisa, ki pogosto išče zdravniško pomoč, so odrasli srednjih let, ki so v mladosti že užival marihuano, nato pa so ponovno pričeli »eksperimetirati« v »drugi puberteti« ter se ustrašijo tiščanja za prsnico, ker hitro pomislijo na miokardni infarkt. Občasno pa zdravniško pomoč iščejo tudi bolniki, ki so jim kanabis, npr. v obliki piškotkov, podtaknili na zabavi in si ne znajo pojasniti svojih nenadnih težav, kot so omotičnost, nemir in hitro bitje srca. Izkušeni in redni uživalci kanabinsa običajno ne iščejo zdravniške pomoči.
Znaki zastrupitve s kanabisom oziroma THC so pomiritev (sedacija), motnje zbranosti, nerazumljiva govorica, upočasnjen reakcijski čas, motena usklajenost mišičnih gibov in mišična oslabelost. Akutna zastrupitev s THC običajno povzroči tudi hiter srčni utrip in občutek tiščanja v prsnem košu, lahko pa tudi ortostatsko hipotenzijo ob periferni vazodilataciji, ki se pokaže z omotičnostjo in prehodno izgubo zavesti. Uživalci kanabisa imajo pogosto tudi pordele oči oziroma konjuktivalno injekcijo.
Občasno uživalci kanabisa občutijo nezaupljivost, strah in panične reakcije, lahko pa imajo tudi prehodne psihotične epizode.
Izpostavljenost kanabinoidom lahko potrdimo s hitrimi imunokemičnimi testi seča.
Zastrupitve s kanabisom običajno potekajo blago. Bolnike moramo le umiriti, kar najlažje dosežemo z benzodiazepini. Pri zaužitju kanabisa bolnikom damo tudi aktivno oglje in odvajalo, izpiranje želodca ni potrebno.